KEKČEVA PESEM (Kajetan Kovič)

Jaz pa pojdem in zasejem
dobro voljo pri ljudeh.
V eni roki nosim sonce,
v drugi roki zlati smeh.

Kdor vesele pesmi poje
gre po svetu lahkih nog,
če mu kdo nastavi zanko,
ga užene v kozji rog.

Jaz pa pojdem in zasejem
dobro voljo pri ljudeh.
V eni roki nosim sonce,
v drugi roki zlati smeh.

Bistri potok, hitri veter,
bele zvezde vrh gora,
gredo z mano tja do konca
tega širnega sveta.

Jaz pa pojdem in zasejem
dobro voljo pri ljudeh.
V eni roki nosim sonce,
v drugi roki zlati smeh.

Janez Bitenc
POTOČEK
 
Potoček, postoj in povej,
kje domek je tvoj, mi povej.
 
Moj domek je tam, pod goro,
kjer ptički veselo pojo.
 
Zakaj pa nemirno hitiš,
od doma in ptičkov bežiš?
 
Saj vrnem se spet pod goro,
ko dežek namoči zemljo.

SIJ, SONČECE SIJ (M. Voglar)

Sij, sončece sij,
nikar se več ne skrij!

Če siješ je vse bolj lepo,
ptički veselo pojo.

Prijetneje veter pihlja,
potok glasneje šumlja.

Sij, sončece sij,
nikar se več ne skrij!

ZDRAVLJICA (F. Prešeren)

Žive naj vsi narodi
ki hrepene dočakat' dan,
da koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!.

ZIMA JE PRIŠLA (Slovenska ljudska pesem)

Zima je prišla,
sneg leti z neba,
je puščava zemlja vsa.

Mraz prihaja z njo,
hud možak je to,
nam pa nič hudo ne bo.

Mrazek, prava reč,
mi gremo za peč,
pa ne moreš nam nič več.

ČIRIBIRI (M. Voglar)

ZAKAJ PA JOČE (M. Voglar)

Zakaj pa joče zajček?
Ker skakati ne zna?
Hopa sem in hopa tja,
tako po zajčje se skaklja.
 
Zakaj pa joče ptiček?
Vzleteti se boji.
Krila ptiček moj razpni,
tako po ptičje se leti.
 
Zakaj pa joče Mojca?
Ker jo boli močno.
Trikrat pihni, glej tako,
pa te bolelo več ne bo.

LUBENICA

REFREN: LUBENICA OKROGLA DEBELA,
NAJMOČNEJŠA HOTELA JE BITI,
VSE PRAV VSE JE HOTELA PREKOSITI,
NEKEGA DNE ZAČELA JE JESTI: 
MLJASK MLJASK, ZAČELA JE JESTI
MLJASK MLJASK, ZAČELA JE JESTI.

LUBENICA OKROGLA ….

… NEKEGA DNE ZAČELA JE PITI:
GLUK GLUK, ZAČELA JE PITI
GLUK GLUK, ZAČELA JE PITI.

LUBENICA OKROGLA ….

… NEKEGA DNE JE ZAČELA PLESATI:
LEVO, DESNO, ZAČELA PLESATI,
NAPREJ, NAZAJ, ZAČELA PLESATI.

LUBENICA OKROGLA …

… NEKEGA DNE ZAČELA JE PETI:
LA LA, ZAČELA JE PETI,
LA LA, ZAČELA JE PETI.

LUBENICA OKROGLA …

… NEKEGA DNE ZAČELA JE SPATI:
HR ŠIU, ZAČELA JE SPATI,
HR ŠIU, ZAČELA JE SPATI.

LUBENICA OKROGLA …

… NEKEGA DNE JE ZAČELA SKAKATI:
HOP HOP, JE ZAČELA SKAKATI.
HOP HOP, JE ZAČELA SKAKATI.

Na koncu pa je naredilo samo še BUUUUM !

DEDEK MRAZ (STARI DEDEK) J. Bitenc

Stari dedek z belo brado,
stari dedek, dober mož,
vsi te čakamo veselo,
da prineseš zvrhan koš.
Tinčku konja, Jani punčko,
Tončku žogo, Mihcu vlak,
Janezu trobento zlato,
da bo trobil kot vojak.
Jurčka našega se spomni,
revček v postelji leži,
zdravja, dedek, mu prinesi,
da bo srečen on in mi.

MUHA PRIMARUHA (M. Voglar)
    
 Muha primaruha 
 črno juho kuha (s kazalcem desne roke krožimo po dlani leve roke).
 mmm, kako lepo diši (levo roko približamo nosu kot da vohamo),
 kdor prikima, jo dobi (pokimamo).
 Zdaj pa hitro spat (zapremo pest)
 v temni mušji grad!
Kikiriki!

HRUšKA (J. Bitenc)

Hruška sladka hruška,
hruška debeluška,
zdaj z menoj boš šla.
Potlej te bom v sodček,
lačen moj želodček,
hitro spravila.

JEŽEK IN MEDVED (Mira Voglar)

Ježek gre po gozdni poti, medved pride mu na proti.
Ježek Bežek, kam pa kam greš ves s hruškami obdan?
Ježek Bežek, kam pa kam greš ves s hruškami obdan?

V svojo hišo zdaj grem spat, ki brez oken je in vrat.
V njej vso zimo bom ostal, malo jedel, malo spal
V njej vso zimo bom ostal, malo jedel, malo spal.

MEDVEDEK (A. Span)

Medvedek ni bolan,
medvedek je zaspan.
Prišla je tiha noč,
medvedek, lahko noč.
 
Medvedek že smrči,
se lunica smeji.
Prišel je beli dan,
medvedek, dober dan.

VRABČEK ČAKA MAMICO (N. Maurer)

Vrabček čaka mamico,
stiska se ob vejo.
Mama po proso je šla
tja za živo mejo.

Pa je vrabce srečala,
dolgo klepetala,
vse proso za sineka
sama pozobala.

JAZ SEM SNEŽAK (J. Bitenc)

Jaz sem snežak, jaz sem junak.
Pisker na glavi in metlo v rokah.
Mirno stojim, z burjo živim,
zimi se smejem, se sonca bojim.

ČUK SE JE OŽENIL (ljudska)

Čuk se je oženil, tralala,
sova ga je vzela, hopsasa!

Čuk sedi na veji, tralala,
sova na vereji, hopsasa!

Sova čuku miga, tralala,
češ pa se vzemiva, hopsasa!

Čuk pa sovo vpraša, tralala,
kol'ko dota znaša, hopsasa!

Eno bučo vina, tralala,
en'ga petelina, hopsasa!

Vino bova spila, tralala,
bučo pa razbila, hopsasa!

MOJ RDEČI AVTO (M. Voglar)

Brrrrm, brmm brrrm, brrrm
(posnemamo zvoke avtomobila)
​
1. Moj rdeči avto motor ima,
ki br, br, br, br, br, br, br, br, br, br, bra. 
(brbramo na ustnice)

2. Moj rdeči avto krmilo ima
zavijam sem, zavijam tja, zavijam sem in tja 
(s telesom zavijamo levo in desno)

3. Moj rdeči avto še hupo ima,
pa, pa, pa, pa, pa, pa, pa, pa, pa, pa, pa. 
(pojemo z malo bolj stisnjenim glasom, podobnim hupi)

RDEČE ČEšNJE

Rdeče češnje rada jem, črne pa še rajši,
v šolo tudi rada grem, vsako leto rajši.

Tu nam prostor dajte za naše mlade dame,
da bo sijalo sončece na naše mlado srčece.
Ti si lepa, ti si lepa, ti si pa najlepša.

RINGA RINGA RAJA (ljudska)

RINGA, RINGA RAJA,
DEDEK MRAZ PRIHAJA,
PRINESEL BO BONBONČKE
IN PISANE BALONČKE.
MAMICI COPATE,
OČKU TRI KRAVATE ,
MENI PA SANI,
ZA DOLGE ZIMSKE DNI.
​​

TRI LUŽE (Neža Maurer)

Dežek pada cele dni,
še ponoči nam rosi in namaka luže tri:
v prvi luži žabica, v drugi luži račkica,
​v tretji luži sem pa jaz
vsi kričimo na ves glas.

EN DVA ENA DVA (M. Voglar)

En, dva, ena, dva, 
en, dva, ena, dva!
Naša četa hrabro stopa,
naša četa nič ne joka.

En, dva, ena, dva 
en, dva, ena, dva! 
Vsi volkovi, marš nazaj,
mi smo hrabri, da je kaj. 

En, dva, ena, dva, 
en, dva, ena, dva.

DEŽEK PADA TIP TIP TIP (M. Voglar)

Dežek pada tip, tip, tip  (s prstki trkamo od mizo)
zmoči polje, zmoči hrib.
Toča vsuje se z neba, trop, trop, trupa ropota..  (z dlanmi udarjamo ob mizo)
Lirelaj, sončni sijaj, boža, aj, aj, aj  (pobožamo otroka)

VEVERICA (J. Bitenc)

Veverica, veverica, skoči sem, skoči tja,
ko pa na vrh smreke spleza,
z repkom pomahlja,
ko pa na vrh smreke spleza,
z repkom pomahlja.
Veverica, veverica, kaj mi daš, kaj mi daš,
če ti lešnike prinesem,
ki jih rada imaš,
če ti lešnike prinesem,
ki jih rada imaš.
Kaj za lešnike bi dala, fantek moj, fantek moj,
saj sem sama jih nabrala zvrhan koš nocoj,
saj sem sama jih nabrala zvrhan koš nocoj.

KUŽA PAZI (J. Bitenc)

Kuža pazi, z repkom miga,
vstane, leže, tačko da.
Hišo čuva, jezno laja,
če nikogar ni doma.
 
Ko pa Jurček Cicibanček,
truden se odpravi spat,
kuža naš pred vrata leže,
da na vzame Jurčka tat.

GOSENICA JE LEZLA 

​Gosenica je lezla, počasi na drevo
pomigala na dolgo, pomigala kratko. 
(s prstki oponašamo gosenico)

Primigala je k meni
v lonček sem jo dal  (nakažemo kako jo damo v lonček)
nikar mi ne pobegni, zažugal sem, dejal.  (zažugamo)

Ko v lonček sem pogledal
je notri ni bilo (pokažemo ni-ni)
pred oknom pa je letal metuljček prelepo.
(posnemamo let metulja)

PIKAPOLONICA (M. Voglar)

Pika, poka, pikapolonica,
to sem jaz.

Suknjica rdeča, nekaj črnih pik,
res nisem velika, kot sosedov bik.

Toda vsak, ki me pozna
prav zares me rad ima.

Pika, poka, pikapolonica,
to sem jaz.

Z AVTOBUSOM K TETI (J. Bitenc)

Tu, tu, tu po cesti trikrat naokrog,
avtobus nas pelje, k teti v Zali log.
Teta v Zalem logu sedem putk ima,
osem belih zajčkov in kozlička dva.

METULJČEK CEKINČEK (narodna)

Metuljček cekinček
ti potepinček
kje si pa bil.

Pri majceni cvetki
drobni marjetki
medek sem pil.

Potem pa želodček
poln kot sodček
bil je nalit.

Sem rekel marjetki
drobceni cvetki
zdaj sem pa sit.